Zgodovina Oddelka za romanske jezike in književnosti

Zgodovina Oddelka za romanske jezike in književnosti FF in predmet poučevanja

Romanistika na ljubljanski univerzi je stara kot univerza sama. Že v letu 1920/21 je vsestranski profesor Friderik Juvančič, med drugim upravitelj ljubljanskega gledališča ter udeleženi na Pariški mirovni konferenci, kot honorarni sodelavec začel predavanja iz historične slovnice francoskega jezika, vodil je seminar iz romanske filologije in predaval o zgodovini francoskega gledališča. Fakultetni svet je na seji 23. 11. 1920 sklenil povabiti prof. dr. Petra Skoka iz Zagreba, ki je v letih 1921–1923 vsak teden prihajal predavat v Ljubljano s področja italijanskega jezikoslovja in književnosti. V študijskem letu 1921/22 je kot neplačani sodelavec svojo univerzitetno pot začel dr. Franc Šturm, profesor na realki v Ljubljani. Predaval je historično slovnico francoskega jezika in iz tega predmeta vodil seminar.

Zaradi težnje po omejevanju nemščine v pedagoškem procesu je po prvi svetovni vojni francoščina naglo postala prvi tuji jezik, a za njeno poučevanje usposobljenih ljudi ni bilo veliko. Ena pomembnih nalog FF v tistih prvih časih je tako bila tudi izobraziti kader za poučevanje na srednji šoli.

Ljubljanska univerza je od l. 1921 do zimskega semestra 1923/24 v svojih vrstah gostila znamenitega jezikoslovca Luciena Tesnièra, naposled rednega profesorja za primerjalno in splošno jezikoslovje v Montpellieru in od l. 1953 dopisnega člana SAZU. Nastavljen je bil kot lektor francoskega jezika. Predaval je francosko književnost 19. stoletja in gramatiko modernega francoskega jezika ter vodil vaje iz prevajanja v francoščino. Preučeval je dvojino in narečne posebnosti sodobnega slovenskega jezika. Kot slavist je začetnik lingvistične geografije in avtor prvega slovenskega lingvističnega atlasa. S študijo o O. Župančiču je posegel v slovensko literarno zgodovino, njegova prevoda Martina Krpana in Sonetnega venca pa sta prispevala k poznanosti slovenske literature med Francozi. Pozneje se je uveljavil kot avtor t. i. odvisnostne slovnice (grammaire de dépendance) in velja za enega najvažnejših predstavnikov strukturalizma.

Stolica za romanistiko je bila ustanovljena l. 1927. 16. 11. 1927 je bil za docenta za romanske jezike in književnosti izvoljen dr. F. Šturm, druga dva kandidata sta bila dr. Anton Bajec in dr. Stanko Škerlj. Slednji je l. 1932 v Beogradu pomembno sodeloval pri ustanovitvi katedre za italijanščino na tamkajšnji univerzi.

Na fakulteti je prvo disertacijo jezikoslovne smeri l. 1931 zagovarjal Anton Grad. Doktorat Stanka Lebna l. 1923 je bil literarno-filozofski.

Slednji je v akademskem letu 1937/38 začel delovati najprej kot lektor za italijanski jezik in nato tudi kot honorarni predavatelj. Vodil je tečaje sodobnega italijanskega jezika, nekaj semestrov pa je govoril o italijanski književnosti. Fakultetni svet je na predlog slavista dr. Frana Ramovša na predavanje o problemih italijanskega jezika povabil italijanskega jezikoslovca Mattea Bartolija, profesorja na torinski univerzi. Istega leta je bil sprožen postopek za docenturo za italijanski jezik. Prijavili so se S. Leben, A. Grad in Anton Ribolli. Fakultetni svet je 21. 1. 1941 sklenil, da se za docenta za italijanski jezik izbere dr. Lebna, dr. Gradu pa so predlagali privatno docenturo. Na isti seji so podaljšali dovoljenje za predavanja iz italijanskega jezika in književnosti dr. Evelu Gaspariniju. V vojnih letih sta z oddelkom sodelovala lektorica Valeria Rorato Grohar in honorarni profesor za italijansko književnosti Bartolomeo Calvi.

Vodja Oddelka za romanske jezike in književnosti dr. F. Šturm, ki je uvedel študij primerjalne slovnice romanskih jezikov in velja za pionirja razglabljanja o furlanskem jezikovnem vplivu na slovenščino, je l. 1941 postal dekan FF. Bil je tudi član ustanovnega sestanka OF. V noči od 12. na 13. marec 1944 sta ga nasilno odvedla dva policijska agenta. Nikdar se ni vrnil in nikdar se o njegovi smrti ni nič odkrilo.

Po vojni je bil na stolico za romanistiko kot redni profesor povabljen S. Škerlj, takrat še profesor na filozofski fakulteti v Beogradu. Svoje mesto je prevzel l. 1946/47, s tem pa tudi vodstvo oddelka. Škerlj je bil član tako SAZU kot Beneške Akademije znanosti in umetnosti. Obnovil je študij romanskega jezikoslovja in italijanske dialektologije. Največ znanstvenega in pedagoškega dela je vložil v študij italijanske skladnje.

Dr. S. Leben je bil l. 1945 izvoljen za izrednega profesorja za francoski jezik s književnostjo, nato pa l. 1951 še za izrednega profesorja za romansko filologijo. Zasebni docent dr. A. Grad, poznejši dekan FF (1966–1968) in dopisni član SAZU, je l. 1951 postal izredni profesor za zgodovino francoskega jezika. Za lektorico za italijanski jezik je bila l. 1947 izbrana Vida Šturm, dr. Janko Kotnik pa za predavatelja francoskega jezika. Za asistenta pri seminarju za romansko filologijo je bil l. 1958 izvoljen Mitja Skubic, od l. 1982 redni profesor za romansko filologijo in španski jezik. Raziskoval je italijanski glagol in sintakso ter sintakso drugih romanskih jezikov, beneške dialekte, jezikovni stik med slovenščino in mejnimi romanskimi zvrstmi (italijanščina, furlanščina, beneščina) na mejnem slovensko-italijanskem področju (zlasti Istri). Prizadeval si je za prisotnost lektoratov iz drugih romanskih jezikov na oddelku, tj. portugalščine, katalonščine, furlanščine in romunščine. Bil je član mednarodnega združenja Société de linguistique romane. Dr. Skubic je zaslužen za ustanovitev sekcije za hispanistiko (1981/82).

Francistika

Po odhodu dr. Lebna v pokoj je dr. Kotnik za nekaj let prevzel predavanja iz francoske književnosti, sledili sta mu dr. Breda Cigoj-Leben in dr. Marjeta Vasič. Katedro za francosko književnost je nato prevzel dr. Andrej Capuder, prevajalec Danteja in drugih romanskih velikanov. Napisal je več romanov. Bil je poslanec in minister za kulturo v prvi slovenski vladi po osamosvojitvi ter veleposlanik v Parizu in Rimu. H katedri za francosko književnost je nato pristopil in jo zdaj tudi vodi dr. Miha Pintarič, strokovnjak za srednji vek in renesanso, pesnik in avtor esejev. Francosko književnost je nekaj let poučevala dr. Metka Zupančič, ki je nato odšla poučevat v Kanado in ZDA. Na katedri za francosko književnost delujejo še dr. Katarina Marinčič, dr. Boštjan Turk in dr. Florence Gacoin Marks. V središču zanimanja dr. Marinčič, večkrat nagrajene pisateljice, je francoska pripovedna proza 18. in 19. stoletja. Dr. Turk se ukvarja s književnostjo 17. stoletja in francosko sodobno književnostjo. Dr. Gacoin Marks pa s frankofonsko književnostjo 19. in 20. stoletja, književnim prevodoslovjem ter francosko-slovenskimi literarnimi stiki.

Na oddelku so pred vojno delovali naslednji francoski lektorji: René Martel, Marc Vey in Jean Y. Lacroix, čigar predavanja o Molièrju so pritegnila širši kulturni krog v Ljubljani. V 60-ih letih je na francistiki deloval Claude Vincenot, avtor slovenske slovnice v francoščini in poznejši vodja pariške slovenistike na Državnem inštitutu za vzhodne jezike in kulture (INALCO), v 80-ih pa Joséphine Ferrari, ustanoviteljica gledališke skupine Les Théâtreux, ki na oddelku še danes zelo uspešno deluje ter se udeležuje gledaliških festivalov v tujini. Po letu 1990 se je zvrstilo več francoskih lektorjev: André Koeniguer, Dalibor Tomic, Laurent Guibelin, Jérémy Alloyeau. Od 2003 do 2018 je deloval valonski lektorat z belgijskimi lektorji: Didier Bourguignon, Jolie David, Manon Delcour, Catherine Leroy, Virginia Mols, Anna J. Pollet, David Picard, Nicolas Hanot. Trenutno poleg Hanota na oddelku deluje francoska lektorica Anne-Cecile Lamy-Joswiak.

Študij modernega francoskega jezika pod vodstvom domačih lektorjev sta poglobili Marija Kovač in mag. Elza Jereb, avtorica Francoske slovnice po naše. Skupaj z Jasno Baebler in Majo Ficko je pripravila učbenika francoskih besedil. Kot domači lektorici sta na oddelku danes zaposleni dr. Jacqueline Oven in mag. Nataša Žugelj. Dr. Oven se ukvarja s prevodoslovjem, poučevanjem jezika in jezika stroke. Je članica Upravnega odbora FIPF, od l. 2016 pa tudi predsednica Komisije za srednjo in Vzhodno Evropo Mednarodnega združenja profesorjev francoščine FIPF. Od leta 2004 predseduje državni predmetni komisiji za francoščino pri RIC-u. Mag. Žugelj vodi lektorske vaje. Od l. 2005 je predsednica komisije za izpite iz francoščine za odrasle pri RIC-u.

Jezikoslovni del katedre je dolga leta vodil dr. Vladimir Pogačnik, ki je na oddelku pričel delovati l. 1970. V letih 1987–1989 je bil prodekan za študijske zadeve. Strokovno se je usmeril zlasti v besedotvorje, francosko-slovensko primerjalno slovnico, semantiko, slovaropisje in prevodoslovje. Dr. Pogačnik je v letih 1993–1996 vodil katedro za slovenski jezik in književnost na Državnem inštitutu za vzhodne jezike in kulture (INALCO) v Parizu. Po l. 2012 sta ga na oddelku nasledila dr. Gregor Perko in dr. Primož Vitez. V ospredju zanimanja dr. Perka so kontrastivne leksikološke in leksikografske raziskave, prevodoslovje, besedotvorje in semantika. V letih 2013-2017 je bil prodekan FF. Dr. Vitez se strokovno ukvarja zlasti s francosko fonetiko, literarnim prevajanjem in teoretičnim jezikoslovjem. Iz francoščine prevaja tako prozo kot poezijo, zlasti pa dramska besedila za nekatera slovenska gledališča. Med l. 1998 in 2002 je bil član strokovnega sveta SNG Drama Ljubljana.

Dr. Agata Šega se ukvarja z jezikom, srednjeveško francoščino, pri predmetu Splošno romansko jezikoslovje pa je nasledila dr. Skubica. Pri raziskovalnem delu jo zanimajo predvsem romansko-slovanski medjezikovni vplivi, zlasti starejše obdobje romanskih jezikovnih vplivov na slovenščino in druge slovanske jezike. Od leta 2010 je članica ekipe redaktorjev v okviru mednarodnega projekta Dictionnaire étymologique roman. Dr. Meta Lah, dolgoletna tajnica komisije za splošno maturo iz francoščine in dolgoletna članica Upravnega odbora Slovenskega društva učiteljev francoščine, se posveča didaktiki francoščine kot tujega jezika. Je glavna urednica Vestnika za tuje jezike ter koordinatorka mreže CEEPUS-FISH.

Konec 90-ih let je na francistiki kot asistentka delovala dr. Mojca Schlamberger Brezar, ki se je pozneje zaposlila na Oddelku za prevajalstvo. Pozneje pa sta v okrilju francistike svoja doktorata pripravljali mladi raziskovalki, danes dr. Ana Zwitter Vitez (jezikoslovje govora) in dr. Špela Žakelj (francoska srednjeveška književnost).

Italijanistika

Delo katedre za italijansko književnost sta po Škerlju najvidneje zaznamovala višji predavatelj Niko Košir in dr. Atilij Rakar. Košir se je uveljavil predvsem kot odličen prevajalec številnih prevajalsko zahtevnih klasičnih italijanskih (Boccaccio, Machiavelli), španskih (Cervantes, Calderón) in francoskih piscev. Dr. Rakar pa se je posvečal zlasti študiju tržaške italijanske književnosti, pa tudi starejši književnosti, predvsem baroku in pesniškim šolam, ki so vplivale na slovensko literaturo. S književnostjo italijanske renesanse in 20. stol. ter z medbesedilnostjo se ukvarja dr. Irena Prosenc, dr. Tea Štoka pa se je posvečala večinoma sodobni italijanski književni ustvarjalnosti. Od l. 2005 je vodja katedre za italijansko književnost dr. Patrizia Farinelli, ki raziskuje poznorenesančno petrarkistično ter baročno liriko, ukvarja pa se tudi s fantastiko v italijanskem pripovedništvu 20. stoletja in metanarativnostjo proze (post)modernizma. Vaje iz sodobne italijanske književnosti honorarno poučuje dr. Kristina Lazar.

Katedro za italijanski jezik in jezikoslovje je dolga leta vodila dr. Tjaša Miklič. Dr. Miklič se je posvečala aspektualnosti ter besediloslovnim in diskurznim raziskavam problemov, povezanih z besedilnim funkcioniranjem italijanskega glagola, večinoma s kontrastivne perspektive. Bila je vodja sekcije za italijanistiko in raziskovalne skupine Teoretične in aplikativne raziskave jezikov. Tako pri vodenju prve kot druge jo je nasledila dr. Martina Ožbot Currie, ki se raziskovalno posveča jezikom v stiku, besediloslovju z analizo diskurza in prevodoslovju. Je urednica revije Linguistica in knjižne zbirke Studia translatoria. Del katedre sta tudi asist. dr. Mirjam Premrl in mlada raziskovalka asist. Mateja Brus.

Področje didaktike italijanščine kot tujega/drugega jezika v zadnjih 15 letih razvija dr. Darja Mertelj, pred tem pa je na tem področju delovala dr. Lucija Čok, med drugim ministrica za šolstvo in poznejša prva rektorica Univerze na Primorskem.

Z italijanistiko je sodeloval tudi dr. Goran Filipi, čigar primarno raziskovalno področje je bilo diahrono italijansko jezikoslovje, prav tako pa Nives Vrabec Lenassi in Franco Juri.

K uspešnosti katedre so pomembno prispevali tudi lektorji za italijanski jezik. Od začetka 60. do konca 80. let sta lektorate italijanskega jezika vodila Ante Sušjan in višji predavatelj Sergij Šlenc, ki je poučeval tudi italijansko civilizacijo ter prevajanje. Lektorica Vasilka Stanovnik je uvedla različne didaktične novosti in bila dolgoletna predsednica maturitetne komisije za italijanščino. Danes na italijanistiki delujejo lektorice mag. Daša Stanič, mag. Kaja K. Brecelj in dr. Jana Kenda. Mag. Stanič raziskuje na področjih kognitivnega jezikoslovja, frazeologije in didaktike italijanščine. V središču zanimanja mag. Brecelj je fonetika. Od 2007 vodi lektorske vaje tudi na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Dr. Kenda je l. 2014 prevzela predsedovanje maturitetni komisiji iz italijanščine, leto pred tem pa postala tudi predsednica Društva učiteljev italijanskega jezika Slovenije. Raziskovalno se ukvarja z govorjenim jezikom, jezikovno pragmatiko in vlogo diskurzivnih označevalcev.

Že vrsto let so v pedagoško delo vključeni italijanski lektorji (Antonio Jenco, Luciano Troisio, Raffaella Sforza, Stefano Volpe, Emanuele Minardo, Chiara Vigliano, Francesco Passeri, Eleonora Kolar, Carmen Ioviero in drugi). Pomembnejšo vlogo sta med njimi imeli predvsem Patrizia Raveggi, ki se je s svojimi prevodi slovenskih literarnih besedil v italijanščino izkazala kot dragocena posredovalka slovenske književnosti Italijanom, in Patrizia Vascotto, ki je sodelovala pri poučevanju prevajanja, civilizacije ter lektorskih vaj. Trenutno na oddelku kot tuji lektor deluje Paolo Tazio.

Hispanistika

Iskra navdušenja za hispanistiko je tlela ves čas. Tako je bil l. 1954 za bibliotekarja nastavljen Ludvik Osterc, ki je pozneje doktoriral v Mehiki in postal profesor za špansko književnost na tamkajšnji državni univerzi (Cuidad de México); dr. Grad pa je izdal učbenik španskega jezika ter špansko-slovenski in slovensko-španski slovar. Še pred ustanovitvijo kateder za španski jezik in književnost je na oddelku deloval lektorat za španski jezik pod vodstvom Juana C. Ovna in Nubie Zrimec. L. 1981/82 je hispanistika končno lahko začela redno delo: jezikoslovni del je prevzel dr. M. Skubic, literarnega pa gostujoči profesor dr. Juan Octavio Prenz, profesor na Univerzi v Trstu. Za kratek čas ga je nasledila dr. Mirjana Polić Bobić z Univerze v Zagrebu, potem pa je vodenje katedre za špansko in hispanoameriško književnost prevzela dr. Branka Kalenić Ramšak, ki je prva v Sloveniji doktorirala s področja hispanistike in bila od 2013 do 2017 dekanja FF. Njene raziskave so usmerjene na pripovedne tehnike in medkulturnost v sodobnih španskih in hispanoameriških besedilih ter v španskih besedilih zlatega veka. Je sourednica revij Verba Hispanica in Ars & Humanitas. Dr. Maja Šabec se pri raziskovalnem delu posveča predvsem španski srednjeveški književnosti, španski dramatiki in prevodoslovju. Na hispanistiki je konec 90-ih delovala Barbara Pregelj, najprej kot bibliotekarka, nato pa kot asistentka stažistka. Pouk modernega španskega jezika je do 2009 razvijala Nubia Zrimec, ki je vrsto let skrbela tudi za didaktiko španskega jezika, zdaj pa je to področje prevzela dr. Marjana Šifrar Kalan. Dr. Šifrar Kalan se ukvarja tudi z izobraževanjem učiteljev španščine, je ustanovna članica Slovenskega društva učiteljev španščine in slovenska predstavnica v mednarodnem društvu ASELE. Dr. Jasmina Markič, ki je po odhodu M. Skubica v pokoj prevzela vodstvo jezikovne katedre, svoje raziskovalno delo usmerja v analizo diskurza, pragmatiko, prevodoslovje in teorijo tolmačenja. Je sourednica revije Verba Hispanica in članica mednarodne raziskovalne skupine UPSTAIRS na Univerzi Autónoma v Madridu, deluje pa tudi kot konferenčna in sodna tolmačka in prevajalka iz in v španščino in portugalščino. Kot lektorica in predavateljica španske in hispanoameriške civilizacije je vrsto let delovala Maja Turnher. Za razvoj hispanisitike je bilo nepogrešljivo tudi pedagoško delo mag. Damjane Pintarič. Od l. 2002 je na hispanistiki zaposlena dr. Barbara Pihler Ciglič, trenutno prodekanja FF za kakovost in založništvo. Ukvarja se s španskim glagolom, analizo diskurza, jezikovno pragmatiko in izražanjem epistemične modalnosti v slovenščini in španščini. Je članica mednarodne raziskovalne skupine UPSTAIRS na Univerzi Autónoma v Madridu.

Utrip na hispanistiki so pomembno sooblikovali lektorji Španci. Med njimi še posebej izstopajo Jorge Canals, ki je vodil tudi katalonski lektorat, Matías Escalera Cordero, Demetrio Gallardo Redondo, Iván Reymóndez, ki je poučeval tudi galicijščino, ter dr. Gemma Santiago Alonso, sedaj docentka za jezik, ki pa je pred tem več let delovala kot lektorica in velja za ustanoviteljico španske študentske gledališke skupine Hipercloridria (1998). V osredju njenega zanimanja je pomensko učenje/poučevanje jezika in slovnice ter analiza napak v povezavi s kognitivnim jezikoslovjem. Dr. Alejandro Rodríguez Díaz del Real poleg španskega jezika poučuje kulturo in civilizacijo Španije, špansko in hispanoameriško umetnost ter španske in hispanoamerške povezave. Raziskuje metaforično razsežnost med književnostjo in realnostjo v eseju in romanu ter zgodovinske odnose med Španijo in Ameriko.

V zadnjem desetletju so hispanistiko okrepili lektorici Uršula Marija Geršak in Andreja Trenc ter asistenta dr. Ignac Fock in Vita Veselko. U. Geršak se ukvarja z zgodovino in družbo sodobne Španije in Latinske Amerike, jezikom strok in prevajanjem (je tudi prevajalka in sodna tolmačka), hispanoameriško književnostjo in književnostjo slovenskih emigrantov v Argentini. V središču zanimanja A. Trenc sta psiholingvistika in usvajanje španščine kot drugega/tujega jezika. V okviru doktorske disertacije se posveča analizi indirektnega govora v španščini s spoznavnega in pragmatičnega vidika. Dr. Fock se ukvarja predvsem s špansko prozo 18. in 19. stoletja, s sodobnim hispanoameriškim romanom in s teorijo pripovedi. Prevaja leposlovna dela iz španščine in francoščine in je sodni tolmač.

Lektorata za portugalski in romunski jezik ter drugi lektorati

Lektorat za portugalski jezik je na oddelku začel delovati v študijskem letu 1986/87 pod vodstvom Tinke Golob, ki ga je nato vodila do l. 1998, ko sta ga prevzeli Blažka Müller Pograjc in Mojca Medvedšek. Lektorat je bil sprva organiziran kot dodatna fakultativna ponudba v študijskih programih, bil je namenjen študentom romanistike, pa tudi širše, in je bil brezplačen. Ker je v l. 2004/05 prišlo do preusmeritve sredstev za izvajanje programov, je oddelek portugalščino lahko ponudil le kot plačljivi tečaj. Z željo, da bi se obnovila tradicija neplačljivega lektorata, je oddelek organiziral sestanek s tedanjo portugalsko veleposlanico go. Mario do Carmo de Sousa Pinto Allegro de Magalhães. Tako je junija 2006 s portugalskega inštituta Camões na Filozofsko fakulteto prišel v podpis Sporazum o sodelovanju oz. dodatni finančni pomoči, Müller Pograjc in Medvedšek pa odtlej delujeta na FF kot lektorici Instituta Camões. Z uvedbo Bolonjske prenove je bil lektorat za portugalski jezik nadomeščen z izbirnim strokovnim predmetom Portugalščina (1, 2, 3). L. 2016 sta Müller Pograjc in Medvedšek kot prvi na FF pridobili naziv doktoric znanosti iz portugalskega jezikoslovja, prva, in portugalske književnosti, druga. Ker zanimanje za portugalski jezik med študenti narašča in ker bi bili poznavalci portugalskega jezika, kultur in literatur v slovenskem prostoru potrebni za vzpostavljanje gospodarskih, političnih in kulturnih povezav s portugalsko govorečim prostorom ter zato, ker je portugalščina tako jezik EU kot tudi svetovni jezik, že dolgo tli želja po ustanovitvi sekcije za luzitanistiko. Oddelek si v tekočem letu tako prizadeva za vzpostavitev dodiplomskega programa Portugalski jezik in književnost na FF UL.

Dr. Müller Pograjc in dr. Markič sta članici raziskovalnega projekta Gramática e Texto Centra za jezikoslovje Nove lizbonske univerze.

Lektorat za romunski jezik ima na oddelku še daljšo tradicijo od portugalskega – vpeljan je bil pred 40 leti. V tem času so se na oddelku zvrstili številni romunski lektorji, Richard Sârbu, Marius Ilie Oros, Eva Catrinescu, Florica Hrubaru, Gabriela Biris, Florin I. Cioban, Nicolae Stanciu, izmed katerih so nekateri pozneje nadaljevali akademsko pot na romunskih univerzah. Od l. 2012 na oddelku kot lektorica za romunski jezik deluje dr. Ioana Jieanu. Tudi romunski lektorat je z bolonjsko prenovo prešel med izbirne strokovne predmete.

Poleg lektoratov iz portugalščine, romunščine, italijanščine, španščine in francoščine je s podporo katalonskega Inštituta Ramón Llull več let deloval lektorat za katalonski jezik (Aurora Calvet, Agnes Toda Bonet), v 90-ih letih pa tudi lektorat za furlanski jezik (Roberto Dapit).

Tajništvo in knjižnica

V zadnjem desetletju so za administrativno-organizacijski vidik delovanja oddelka skrbele strokovne tajnice mag. D. Pintarič, mag. D. Stanič, Manuela Volmajer in Sabina Čarman. Francosko-italijanski del knjižnice je vodila Metka Šorli, špansko-portugalskega pa Marjeta Prelesnik Drozg. Pred njima sta v knjižnici delovali višji bibliotekarki Jožica Pirc in Gordana Vitorović.

Dogodki in projekti

Učitelji se kot člani mednarodnih in državnih društev na različnih kongresih, posvetovanjih in z gostovanji na tujih univerzah vključujejo v svetovno skupnost romanističnih strokovnjakov. Vsako leto oddelek gosti tuje goste, profesorje, znanstvenike, pisatelje ali druge strokovnjake, ki z različnimi temami vsebinsko bogatijo redna predavanja. Zlasti v zadnjem desetletju se je močno razmahnilo povezovanje s tujimi univerzami, predvsem v okviru meddržavnih pogodb s Francijo, Italijo in Španijo ter v okviru programov izmenjave študentov in profesorjev.

Številni člani oddelka so vključeni v raziskovalne programe v okviru Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete. Na oddelku je potekal raziskovalni program Jezikoslovje II – romanski jeziki, ki je združeval franciste, italijaniste in hispaniste. V program vključene raziskave so zajele področja specifičnih in splošnih značilnosti romanskih jezikov kakor tudi kontrastivne vidike v primerjavi s slovenščino. Člani skupine so v obdobju 1999–2003 opravili temeljne in aplikativne raziskave izbranih problemov v okviru naslednjih tematskih sklopov: besediloslovje s stilistiko – aspektološke raziskave – naratologija: analiza narativnih in poetičnih besedil – sociostilistika in literarna veda – pragmatika – morfosintaksa: kontrastivne raziskave – besedotvorje – jeziki v stiku – sociolingvistika; leksikologija in slovaropisje – teoretično-metodološke raziskave – priprava in objava dvojezičnih slovarjev; korpusno jezikoslovje; prevajalstvo in tolmaštvo – teoretično-metodološke raziskave – besediloslovno raziskovanje prevodov – tolmaštvo – prevodna dejavnost – zgodovina prevajanja; poučevanje in usvajanje tujega jezika – teoretično, za srednješolsko stopnjo, za zgodnjo stopnjo, slovenščina kot tuji jezik; medkulturnost in civilizacija; kontrastivna kulturologija; diahrono jezikoslovje in medjezikovno vplivanje – vplivi romanskih jezikov na slovenščino – raziskovanje sodelovanja v jezikoslovju; fonetika in fonologija: prozodija, kontrastivni pristop. Člani oddelka so od l. 2003 vpeti tudi v raziskovalni program Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki. Programska skupina se sistematično posveča raziskovanju angleščine, romanskih jezikov, obeh klasičnih jezikov in slovenščine s stališča splošnega, uporabnega, kontrastivnega in primerjalnega jezikoslovja znotraj različnih paradigem, predvsem besediloslovno funkcijske, deloma tudi v interdisciplinarni perspektivi, tj. v povezavi z literarno vedo in medkulturnimi študijami.

V letih 2004–2007 je na oddelku potekal raziskovalni projekt Naracija v slovenskih, romanskih in angleških besedilih: od jezikovnega kontrastiranja do medkulturnosti, čigar namen je bil proučiti značilnosti konkretnih slovenskih, romanskih in angleških besedil ter pojasniti delovanje mehanizmov in oblikovnih značilnosti naracije kot temeljnega postopka tvorjenja besedil in posledično pripomoči k izboljšanju jezikovne prakse.

Člani oddelka so organizirali številne znanstvene kongrese, konference in simpozije. Posebno odmeven je bil v 90-ih letih simpozij, posvečen Lucienu Tesnièru (Lucien Tesnière. Evropski in slovenski jezikoslovec. Ljubljana, 18.–20. 11. 1993), ki ga je oddelek priredil pod organizacijskim vodstvom dr. Pogačnika. Prispevki s simpozija so bili objavljeni v zborniku Mélanges Lucien Tesnière, ki je izšel pred akti drugih dveh simpozijev o Tesnièrju v Rouenu (1992) in Strasbourgu (1993).

Hispanisti so ob petstoti obletnici odkritja Amerike (1992) na FF organizirali simpozij Srečanje dveh svetov, l. 1999 Mednarodni kongres o Jorgeju Luisu Borgesu ob stoti obletnici pisateljevega rojstva, l. 2005 pa Mednarodni simpozij ob 400. obletnici izida Don Kihota.

Na italijanistiki je v zadnjih letih potekalo več simpozijev: Cose dell'altro mondo. Metamorfosi del fantastico nella letteratura italiana del XX secolo / Metamorfoze fantastičnega v italijanski književnosti 20. stoletja (29. 10. 2009);  Spazi letterari a contatto: le culture slovena e italiana tra fine Seicento e metà Ottocento / Književni prostori v stiku: slovenska in italijanska kultura v času od konca 17. do srede 19. stoletja (2.–3. 12. 2010); Bontempelliano o plurimo? Il realismo magico negli anni di “900” e oltre / Bontempellijevski ali mnogovrsten? Magični realizem v obdobju izhajanja revije“900” in kasneje (14. 5. 2013); La forma breve nelle lingue e letterature romanze (20.–21. 11. 2015) in IX. mednarodni kongres ICOJIL z naslovom Letteratura tra Trieste ebraica e Jugoslavia dalla seconda guerra mondiale in poi: il mondo di Fulvio Tomizza (23.–24. 9. 2016).

Sekcija za hispanistiko je organizirala simpozij Španija 1975–2015: štirideset let tranzicije (20.–21. 11. 2015) in Peti mednarodni hispanistični simpozij Entre Cervantes y Borges: perspectivas y desafíos (3.–5. 11. 2016), sekcija za francistiko pa l. 2000  mednarodni simpozij Masques et carnaval: transgression ou transparence dans la littérature européenne contemporaine, nadalje Deseti mednarodni argotološki simpozij Kako v pogovornih in argojevskih jezikovnih zvrsteh govorimo o vojni (17.– 19. 11. 2016). Nedavno sta Filozofska fakulteta in Oddelek za romanske jezike in književnosti od 26. do 28. 9. 2018 gostila mednarodni kongres Le français, un atout pour l'avenir, ki ga je koordinirala dr. J. Oven.

Oddelek že od l. 2009 ob Svetovnem dnevu knjige (23. 4.) prireja bralni maraton v romanskih jezikih.

Nekateri člani oddelka so se odlikovali kot slovaropisci oz. prenovitelji že obstoječih slovarjev. S. Šlenc je avtor Velikega italijansko-slovenskega slovarja (1997) in Velikega slovensko-italijanskega slovarja (2006). V. Pogačnik, F. Gacoin Marks in G. Perko so posodobili Moderni francosko-slovenski in slovensko-francoski slovar A. Grada, G. Perko pa je izdelal Francosko-slovenski in slovensko-francoski žepni slovar ter Francosko-slovenski in slovensko-francoski evropski slovar. J. Markič, B. Kalenić Ramšak, B. Pihler in U. Geršak so še z drugimi soavtoricami l. 2005 izdale Špansko-slovenski in slovensko-španski moderni slovar in l. 2007 Špansko-slovenski in slovensko-španski splošni slovar.

Posamezni člani oddelka so za svoje zasluge, strokovno in umetniško delo prejeli visoka italijanska, francoska, španska ali slovenska odlikovanja in nagrade. Oddelek sodeluje z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji, s Francoskim inštitutom v Sloveniji in Inštitutom Cervantes v Ljubljani, čigar ustanovitev sega v l. 2002, ko sta se v Sloveniji na obisku mudila kralj Juan Carlos I. in kraljica Sofija.

Po zapisih iz predhodnih zbornikov in drugih virov dobesedno prevzela, povzela in z novimi podatki dopolnila asist. dr. Mirjam Premrl.

Viri

• Tjaša Miklič in Mitja Skubic (1989) Oddelek za romanske jezike in književnosti. V: (ur. V. Melik et al.) Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani 1919–1989, str. 173– 177, 178–187.
• Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani 1919–1989, str. 178–187.
• Vladimir Pogačnik (2000) Oddelek za romanske jezike in književnosti. V: (ur. J. Šumi) Zbornik 1919–1999, str. 295–301.
• Zbornik 1919–1999, str. 302–327.
• Branka Kalenić Ramšak, Meta Lah, Vladimir Pogačnik, Mitja Skubic (2009) Oddelek za romanske jezike in književnosti. V: (ur. V. Bucik et al.) Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–2009, str. 345–355.
• Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–2009, str. 356–373.
• Mitja Skubic (2010) Romanistika na Slovenskem. Znanstvena založba FF: Ljubljana.
• Tone Smolej (1995) Slovenska literarna francistika v dvajsetem stoletju. V: (ur. M. Orožen) Informativni kulturološki zbornik, str. 279–292.
• Kadrovska služba FF.
• Zapis Blažke Müller Pograjc.
• Podatki, ki jih je posredovala Ioana Jieanu, Manuela Volmajer in posamezni člani oddelka.