Andragoška praksa

• Analiziranje in kritično opazovanje andragoške dejavnosti iz vsebinskega, organizacijskega in institucionalnega vidika.
• Spremljanje, analiza in vrednotenje andragoškega dela in ustrezne komunikacije odraslih v instituciji (upoštevanje andragoških načel, vrst, oblik, metod, pogojev, tehnik dela z odraslimi ter potek izvajanja in vrednotenja izobraževanja in dela z odraslimi).
• Praktične izkušnje pri načrtovanju, vodenju in izvajanju izobraževanja odraslih na različnih institucijah.
• Praktične izkušnje pri organiziranju in vodenju andragoških oblik dela z odraslimi glede na njihove potrebe v instituciji in izkušnje z načini in oblikami vrednotenja izobraževanja/dela z odraslimi in ga tudi sami vrednotijo.
• Praktične izkušnje z opazovanjem, spremljanjem in s sodelovanjem pri vodenju izobraževanja v instituciji (priprava projektov, manjša raziskovalna naloga) in koordiniranju institucije s širšim družbenim okoljem (posamezniki, institucijo, lokalno skupnostjo…).
• Spoznavanje konkretnih situacij, različnih vlog andragoškega sodelavca in procesov znotraj raznovrstnih institucij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih.
• Znanja o pomenu, možnostih in oblikah stalnega osebnega izobraževanja in spodbujanja lastnega profesionalnega razvoja ter vseživljenjskega učenja in izobraževanja.
• Kritično opazovanje procesa izobraževanja/dela z odraslimi v določeni instituciji in oblikovanje strokovnega poročila s prakse skupaj z manjšo raziskovalno nalogo in z opisom ter vrednotenjem dejavnosti, pri kateri je študent sodeloval. Z vprašalnikom se vrednoti tudi andragoško delo institucije, kjer se je praksa opravljala.
• Vsebino prakse in natančnejši razpored prakse opravljanja posameznih nalog oblikuje študent skupaj z mentorjem ob začetku prakse.
• Andragoška praksa traja na izbrani instituciji dva delovna tedna oz. 80 delovnih ur.

• Boštjančič E, Delić L. (ur.) (2014): Zaključevanje kariere – od teorije k praksi. Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 227. ID=273967360
• Govekar-Okoliš, M. (2000). Izobraževalna biografija: Pomen in oblikovanje osebne izobraževalne biografije. Andragoška spoznanja, št. 4, Ljubljana, str. 27-44.ID=45586176
• Govekar-Okoliš, M., Kranjčec, R. in Gruden, U. (2010a). Pogledi mentorjev na praktično usposabljanje študentov v delovnih organizacijah. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 63 str. ID=262243328
• Govekar-Okoliš, M., Kranjčec, R. in Gruden, U. (2010b). Praktično usposabljanje študentov v delovnih organizacijah in primeri praks. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 70 str. ID=251213824

Priporočena literatura:
• Kristančič, A. (1995). Svetovanje in komunikacija. ACS, Ljubljana, str. 185.
• Trček, J. (1998). Medosebno komuniciranje – kontaktna kultura. Obzorja, Ljubljana, str. 189.
• Brečko, D. (2003). Sklenimo posel z vladarji znanja: Učna pogodba. Gospodarski vestnik Izobraževanje, Ljubljana, str. 138.
• Revija Andragoška spoznanja in drugi viri vezani na vsebino posameznikove prakse.
• Jarvis, P. (1995). Adult and continuing Education. Theory and Practise. Routledge, New York, str. 302.