Glasbeni stavek 1B

Glasbeni stavek 1B

Stopnja: 1

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 15

Ure vaj: 60

ECTS točke: 7

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Bogunović Hočevar Katarina, doc. dr. Sukljan Nejc, prof. dr. Vrhunc Larisa

Predavanja potekajo predvsem v obliki analiz glasbenih primerov. Vsebinsko obsegajo:
• razčlenjevanje povezanosti in soodvisnosti glasbenih komponent in formalne strukture;
• seznanjanje z različnimi kompozicijskimi pristopi in slogi 17. in 18. stoletja;
• spoznavanje oblikoslovnih tem:
o oblikovni elementi,
o polifone oblike.

Seminar je namenjen razvijanju slušnih zaznav. Glavne teme so:
• ritem in metrum, enostavni ritmi;
• višine tonov (durovska lestvica, molovska lestvica, vodilni ton, intervali v melodičnem in harmonskem kontekstu, spodnji glas, kromatika, sekvence, pentatonika, drugi modusi);
• večglasni stavek (tipi večglasja, kadence, modulacije);
• slušno prepoznavanje slogovnih značilnosti, oblik in ostalih glasbenih parametrov v skladbah različnih obdobij.

Vaje obsegajo dva sklopa:
1. Utrjevanje in poglabljanje poznavanja glasbenoteoretskih disciplin (harmonija, oblikoslovje) in prvin ob konkretnih primerih. Obsega naslednje glavne teme:
• nauk o glasbi;
• štiriglasni harmonski stavek;
• lestvične osnove;
• harmonija v času vokalne polifonije 15. in 16. stoletja;
• funkcijska harmonija 18. stoletja;
• harmonsko tuji toni;
• kadence;
• sekvence;
• razširitev kadenčnega prostora s stranskimi vejami;
• prelom v klasicizem.

2. Organologija in orkestracija:
• Obravnava posameznih glasbil: godala, pihala, trobila, tolkala, glasbila s tipkami, brenkala. 14 ur sklopa se izvede v obliki terenskih vaj.
• Spoznavanje orkestracije prek obravnave različnih glasbenih zasedb: komorne skupine z godali, komorne skupine s pihali, komorne skupine s trobili, simfonični in nekateri drugi orkestri različnih obdobij.

• L. Vrhunc, Glasbeni stavek: Oblikoslovje, Ljubljana 2009, 22010, 32011, 42016.
• J. Osredkar, Kontrapunkt, Ljubljana 2006.
• D. de la Motte, Nauk o harmoniji, Ljubljana 2003.
• D. Despic, Harmonska analiza, Beograd 1970.
• H. Knaus-G. Scholz, Formen in der Musik I in II, Dunaj 1988, 1989.
• S. Adler, The study of orchestration, New York 2002
• L. M. Škerjanc, Nauk o instrumentih, Ljubljana 1964.
• T. Christensen (ur.), The Cambridge History of Western Music Theory, Cambridge 2002.
• D. de la Motte,. Kontrapunkt: ein Lese- und Arbeitsbuch. München 1981.
• U. Kaiser, Gehörbildung: Satzlehre, Improvisation, Höranalyse: ein Lehrgang mit historischen Beispielen, Kassel 1998.