Umetnost poznega srednjega in zgodnjega novega veka v Zahodni Evropi I

V okviru predmeta študentje spoznavajo razvoj gotske umetnosti od zgodnje gotike do izteka gotske umetnosti v 16. st., spoznavajo tudi ključne kulturnozgodovinske dejavnike, ki so sooblikovali umetnostno produkcijo obravnavanega obdobja, spremljajo različne razvojne faze že uveljavljenih likovnih elementov in uveljavitev novih, sledijo razvoju sakralne in profane arhitekture, spoznavajo razvoj kiparstva, se seznanijo z razvojem slikarstva in njegovih raziskovalnih ciljev. Poleg poznavanja temeljnih smeri umetnostnega razvoja v vodilnih zahodnoevropskih deželah (Italija, Francija, Nemčija, Anglija) ter njihovega vpliva na sosednje dežele je posebna pozornost posvečena vodilnim umetnikom in predstavitvi njihovega opusa. Pri analizi umetnikov in njihovih opusov so izoistavljene, slogovne povezave, medsebojni vplivi in prenos idej. Hkrati je opozorjeno na širšo kulturnozgodovinsko in socialno pogojenost umetnosti, na razpon med umetnostjo za sakralne naročnike, za dvor, za meščanstvo itd. Pregled zajema vsa bistvena področja umetniške ustvarjalnosti: arhitekturo, kiparstvo, slikarstvo in umetno obrt. Razvoj arhitekture je podan v kronološko zasnovanem pregledu, ki upošteva tako slogovni kot ikonografski razvoj, različne tipe sakralne in profane arhitekture (osrednja pozornost je namenjena razvoju katedrale), regionalno pogojenost in vpetost arhitekturnih spomenikov v širšo urbanistično zasnovo. Pregled kiparstva sledi podobni zasnovi, obravnava tako arhitekturno kot prosto stoječo in drobno plastiko, slogovne in ikonografske značilnosti, posebno pozornost pa posveča individualni obravnavi najvidnejših kiparjev in njihovih opusov. V pregledu slikarstva so zajete vse temeljne zvrsti od stenskega, tabelnega in knjižnega slikarstva, grafike, slikanih oken, tkanin itd., pri čemer je poleg slogovnega in ikonografskega razvoja izpostavljena povezanost med različnimi zvrstmi tudi v duhu celostne umetnine. Posebna pozornost je namenjena obravnavi umetniških opusov vodilnih slikarjev in slikarskih šol. Študentje se ob tem seznanijo s značilnimi ikonografskimi temami, ki zrcalijo sočasne družbene okoliščine, verska prepričanja in vsakdanje življenje srednjeveškega človeka.

Temeljna literatura:
Ustrezni zvezki iz vodilnih pregledov razvoja evropske umetnosti v zbirkah L'Univers des formes, Propyläen Kunstgeschichte (Supplementa), Pelican History of Art, zvezki zbirke The Renaissance in Europe itd. ter monografije posameznih umetnikov. Ob tem še izbrana dela za posamezna področja:
- Hans BELTING, Slika in njeno občinstvo v srednjem veku: oblika in funkcija zgodnjih tabelnih slik pasijona, Ljubljana 1991, COBISS.SI-ID – 27525632
- Alain ERLANDE-BRANDENBURG, Gothic Art, New York 1989, COBISS.SI-ID - 18794338
- Schmidt, GERHARD, Malerei der Gotik: Fixpunkte und Ausblicke, Graz 2005, COBISS.SI-ID - 29732450
- Tine GERM, Gotska arhitektura in kiparstvo: evropska umetnost poznega srednjega veka I, Ljubljana 2022, COBISS.SI-ID – 112106243
- Tine GERM, Gotsko slikarstvo Zahodne Evrope: evropska umetnost poznega srednjega veka II, Ljubljana 2022, COBISS.SI-ID - 127452931
- Louis GRODECKI in Catherine BRISAC, Gothic stained glass, 1200-1300, London 1985, COBISS.SI-ID – 50324066
- John POPE-HENNESSY: Italian Gothic Sculpture (An Introduction to Italian Sculpture vol. I), London 2000, COBISS.SI-ID - 12841058
- Willibald SAUERLAENDER, Gotische Skulptur in Frankreich, 1140-1270, München 1970, COBISS.SI-ID - 18130274
Ob posameznih poglavjih je na predavanjih navedena dodatna strokovna literatura.