Osnove analitične filozofije

Osnove analitične filozofije

Stopnja: 1

Ure predavanj: 15

Ure seminarjev: 15

Ure vaj: 0

ECTS točke: 3

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Cerkovnik Borut

Izhodišče predmeta je obravnava različnih aspektov filozofske analize, kakor so se razvili v zgodovini filozofije – vidik zvajanja (regresija), vidik razstavljanja (dekompozicija), vidik preoblikovanja (transformacija) – s poudarkom na logično filozofski analizi zgodnje analitične tradicije. Temeljno vsebinsko področje predmeta je filozofija logike in filozofska logika. V tem okviru bo v okviru predmeta podana utemeljitev vsebine in obsega stavka, lastnih imen, predikatov. Tematizirani bodo pojmovni sklopi, ki se nanašajo na naslednje vsebine: eksistenca, opisi in identiteta, analitično/sintetično, nujnost/možnost, nominalizem/realizem. Na filozofski podlagi bo podana klasična (fregejansko-russellovsko) stavčna in predikatna logika, Wittgensteinova različica le-te ter razširitev klasične logike v aletično modalno logiko v leibnizovskem in kripkejanskem slogu ter deontično modalno logiko in analizo pogojnikov. Pri predmetu se bo študent spoznal z logicizmom, logičnim atomizmom, logičnim pozitivizmom, naturalizmom ter s semantiko in metafiziko možnih svetov.

Izbrana poglavja:

Michael Beaney, »Analysis«, geslo v Stanford Encyclopedia of Philosophy.

Gottlob Frege, Osnove aritmetike in drugi spisi, Krtina, Ljubljana 2001.

Bertrand Russell, Filozofija logičnega atomizma, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979.

Ludwig Wittgenstein, Logično filozofski traktat, Mladinska knjiga, Ljubljana 1976.

Saul Kripke, Imenovanje in nujnost, Krtina, Ljubljana 2000.

John Nolt, Logics, Wadsworth Publishing Company, Belmont, CA 1997.