Pomen slovenske dvojine z vidika usvajanja jezika

Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na 1199. sestanek, ki bo v ponedeljek, 12. oktobra 2020, ob 18.00 uri (pred. 325). Na temo Pomen slovenske dvojine z vidika usvajanja jezika bodo predavali: Amanda Saksida (IRCCS “Burlo Garofolo” in Univerza v Ljubljani), Lanko Marušič (Univerza v Novi Gorici) in Rok Žaucer (Univerza v Novi Gorici).

Kratek povzetek:

Večinski pogled pravi, da osnovni pomen številk ni "točno n" temveč "vsaj n"; da torej stavek kot 'Imam 4 knjige' dejansko pomeni "Imam vsaj 4 knjige" in ne "Imam točno 4 knjige". Ker je pomen "Imam točno 4 knjige" v določenih kontekstih na voljo, se trdi, da se do njega pride s pragmatičnim jačanjem pomena, ki ga pri številkah omogoča obstoj višjih številk. Potrditev, da je posredi res pragmatično jačanje, prihaja tudi iz študij usvajanja jezika. Za pragmatično jačanje je namreč znano, da se v razvoju jezika pojavi razmeroma pozno. Ker pa (drugače kot pri številkah) zamika pragmatičnega jačanja pomena pri študijah usvajanja slovničnih števil v edninsko-množinskih jezikih niso zaznali, smo poskusili ugotoviti, ali lahko enak zamik, kot je opazen pri usvajanju pomena številk, morda opazimo tudi pri usvajanju slovničnih števil, če jezik ob ednini in množini pozna še dvojino. V širšem smislu pa poskušamo seveda posredno ugotoviti tudi, kakšen je dejansko pomen dvojine oz. kako prisotnost dvojine v sistemu slovničnih števil vpliva na pomen in celotno delovanje sistema slovničnih števil.

Opozorilo:

Glede na Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 vas vljudno prosimo, da v predavalnici zagotovite 1,5 metra varnostne razdalje ter obvezno nosite masko v fakultetni stavbi in med predavanjem.

Sestanek bo (kakor doslej) v predavalnici 325, v kateri je trenutno dovoljeno število mest 22.