Mesec prostora 2024 – Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji

Strokovno srečanje vsakoletno organizira katedra za Regionalno analizo in planiranje (foto: Sara Mikolič).

Strokovno srečanje vsakoletno organizira katedra za Regionalno analizo in planiranje (foto: Sara Mikolič).

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete se je že pred enajstimi leti pridružil prvi pobudi Ministrstva za okolje in prostor z organizacijo dogodka ob mesecu prostora. Tokratno srečanje je potekalo v sredo, 16. 10. 2024, na temo revitalizacije starih mestnih središč v Sloveniji.

V prvem delu dogodka so besedo dobili strokovnjaki, ki se s temi vsebinami ukvarjajo na akademski ravni. Spoznali smo zaznane procese v izbranih mestnih središčih, ki jih že več kot 15 let proučujemo na Oddelku za geografijo v sklopu magistrskega študija. Med temi je pomembno tudi opuščanje rabe v stavbah, ki marsikje sestavljajo večja funkcionalno razvrednotena območja. Slednja predstavljajo pomemben prostorski potencial, ki ga ne izkoriščamo dovolj. Sklop smo zaključili s širšim razmislekom o revitalizaciji mestnih središč, med katerimi so bili izpostavljeni tudi razlogi za neuspešno revitalizacijo.

V nadaljevanju dogodka so se posvetili konkretnim primerom slovenskih mest in procesom, ki se v njih dogajajo. Kot najpomembnejši del mest in mestnih središč so bili izpostavljeni prebivalci, veliko vlogo pri tem igra tudi kulturna dediščina. Ne moremo pa niti mimo lepote, ki jo predstavlja arhitektura v mestih. V zadnjih letih precejšnje spremembe doživlja središče Novega mesta, kjer ciljno, po korakih prenavljajo mestno središče. Podobno se dogaja tudi v Mariboru, kjer v starem jedru v zadnjih letih prihaja predvsem do urejanja številnih trgov, ki skušajo mestnemu središču ponovno vrniti življenje. V Kranju dodatno težavo (poleg izpostavljenih v predhodnih predavanjih) predstavlja lega in posledično težja dostopnost starega mestnega jedra. Posebno pozornost pri prenovi namenjajo tudi prilagajanju podnebnim spremembam, kar postaja vse bolj aktualna tema. Predstavitve smo sklenili s primerom Kopra, kjer smo lahko prisluhnili dobremu povzetku vprašanj in tudi izkušenj, ki se pri prenavljanju pojavljajo številnim mestom v Sloveniji.

Letošnje srečanje je privabilo okoli 80 udeležencev iz številnih inštitucij, kar je potrdilo je, da je obravnavana tematika zelo aktualna. Zanimivim referatom je sledila tudi živahna razprava. Dogodek ob mesecu prostora pa je tako vsaj za en dan v strokovno središče obravnavane teme postavil Oddelek za geografijo.

 

 

Zadnje novice

Slavnostna podelitev Nahtigalovih in dekanjinih nagrad

Skupinska fotografija vseh nagrajenk in nagrajencev, mentoric in mentorjev ter vodstva fakultete

Nena Bobovnik prejela Prešernovo nagrado za študente in študentke Univerze v Ljubljani

Nena Bobovnik

Med prejemniki priznanj in nazivov Univerze v Ljubljani tudi zaposleni in študenti s Filozofske fakultete

Slavnostna seja Senata Univerze v Ljubljani (foto: Boštjan Podlogar, STA)