Poslovil se je prof. dr. Janez Sagadin

V 92 letu starosti se je poslovil redni profesor dr. Janez Sagadin, dolgoletni predavatelj in raziskovalec na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete.

Dr. Janez Sagadin je zagotovo med našimi najvidnejšimi znanstveniki na področju pedagogike, ki je tudi zaradi svoje usmeritve v raziskovanje in razvoj metodologije raziskovanja dal svojstven prispevek ne le k razvoju slovenske pedagogike, temveč tudi metodologije družboslovnih znanosti sploh. Čeprav že v naslovih mnogih svojih del uporablja pridevnik »pedagoški« in želi s tem vnaprej napovedati, da bo v razpravah obravnaval pedagoško statistiko, pedagoško metodologijo ali posebnosti pedagoškega raziskovanja, kar se tudi resnično kaže s premišljeno izbranimi primeri s področja vzgoje in izobraževanja, je njegovo metodološko raziskovanje pomembno tudi za druge družboslovne in v veliki meri tudi humanistične znanosti.

V znanstvenih objavah prof. Sagadina se prepletajo čut pedagoga, izkušnje raziskovalca in znanje metodologa. Znotraj splošnih metodoloških tem dr. Sagadin v svojih razpravah in monografijah na izviren način klasificira, sistemizira in razčlenjuje vrste raziskovanja in tri osnovne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vrste raziskovanja, raziskovalne metode, postopke in tehnike predstavlja s kritično analizo, pokaže njihovo uporabnost s tem, ko nakazuje, v kakšnih oblikah nastopajo posamezne metode in v kakšnih pogojih je primerna njihova raba ter opozori na njihove šibke točke. Le redko ostaja zgolj pri opisovanju, največkrat postopke različnih avtorjev po kritični analizi sam nadalje razvije in dopolnjuje z ustreznejšimi izvirnimi rešitvami. Osrednja tema v metodoloških razpravah dr. Sagadina je izdelava konkretnih  raziskovalnih načrtov (idejne zasnove in operativnih načrtov) z uporabo različnih metod, zaradi česar so njegove monografije pomembna ne le za razvoj teorije, temveč tudi za raziskovalno prakso. Kritična analiza teorije, iskanje ustreznejših, racionalnejših postopkov in rešitev ter razmislek o aplikacijah v snovanju ter izvedbi raziskovanja je temeljni kredo znanstvenega dela dr. Sagadina. Kvalitativne in kvantitativne pristope v raziskovanju vzgoje in izobraževanja je razumel kot komplementarne, s čimer je tudi metodologiji kvalitativnega raziskovanja utrl pot  v pedagogiki.  Že v 90. letih je tako objavil vrsto člankov, v katerih je med drugim obravnaval študijo primera ter vlogo in pomen akcijskega raziskovanja, pri čemer je z izdelanim metodološkim orodjem prikazal tako prednosti kot pomanjkljivosti kvalitativne metodologije in kvalitativnih raziskav v primerjavi z do takrat že uveljavljenimi kvantitativnimi raziskovalnimi pristopi. Ob tem pa ni pristajal na metodološki ekskluzivizem, ampak ravno nasprotno.

Na področju pedagoške metodologije in pedagogike je prof. dr. Sagadin opravil ogromno in neprecenljivo delo, njegova zapuščina je še vedno vir navdiha za vse, ki se tako ali drugače ukvarjamo z raziskovalnim delom.

Spoštovani profesor, počivajte v miru, ohranili vas bomo v spominu kot velikega učitelja, pedagoga in znanstvenika.

 

Zasl. prof. dr. Zdenko Medveš

prof. dr. Jasna Mažgon

 

Zadnje novice

Simpozij Prihodnost Palestine in Izraela: je ‘rešitev dveh držav’ (še) rešitev?

Doc. dr. Primož Šterbenc, mag. Žiga Smolič, Ana Tasič in Kristina Božič (od leve proti desni)

Predavanje prof. dr. Anne Bohnenkamp-Renken: Znanost, umetnost in izobraževanje: Iz zgodovine Goethejeve hiše v Frankfurtu

Prof. dr. Anne Bohnenkamp-Renken med predavanjem

Alumni klub geografov je izvedel okroglo mizo ob 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo

Utrinek z dogodka (foto: Tim Gregorčič)