Prometej znanosti za projekt Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji

Izr. prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete je skupaj s sodelavci projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji prejela nacionalno priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2020, in sicer za oživitev vzhodnoazijskega materiala v Sloveniji in njegovo predstavitev slovenski javnosti. Projektna skupina  je izdelala podatkovno bazo vzhodnoazijskih predmetov v slovenskih muzejih in jo pretvorila v uporabniku prijazno spletno stran na domeni www.vazcollections.si. Spletna stran VAZ združuje javnosti nedostopne zbirke iz depojev več slovenskih muzejev, pri čemer je vsak predmet strokovno in celostno predstavljen, opremljen s fotografijo, datacijo in drugimi ključnimi podatki. Spletna stran omogoča iskanje po tipih predmetov, materialu predmeta, muzejih in posameznih zbirateljih. Z opisi predmetov, blogovskimi prispevki, galerijami ter publikacijami na dinamičen, pester in poljuden način nagovarja strokovno in širšo javnost.

Partnerski organizaciji projekta sta Slovenski etnografski muzej in Znanstveno raziskovalno središče Koper, pri projektu pa sodelujejo tudi Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje in Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Člani projektne skupine so: izr. prof. dr. Chikako Shigemori Bučar, doc. dr. Nataša Visočnik, asist. dr. Maja Veselič, asist. dr. Klara Hrvatin, mlada raziskovalka Tina Berdajs, doktorska študentka Mina Grčar, tehnično-strokovna sodelavka Dunja Zorman z Oddelka za azijske študije, doc. dr. Helena Motoh iz Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, mag. Ralf Čeplak Mencin iz Slovenskega etnografskega muzeja in Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje.

Iskrene čestitke!

Iz utemeljitve  

V okviru projekta Vzhodno azijske zbirke v Sloveniji raziskovalci celostno in sistematično obravnavajo pet zbirk vzhodnoazijskega porekla, ki se nahajajo v različnih slovenskih muzejih: Skuškova zbirka (Slovenski etnografski muzej), Zbirka Alme Karlin (Pokrajinski muzej Celje), Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike (Pokrajinski muzej Celje), Zbirka vzhodnoazijske keramike (Narodni muzej Slovenije) ter Zbirka Ivana Koršiča (Pomorski muzej Sergeja Mašera, Piran).

Projekt skozi obravnavo vzhodnoazijskih zbirk in ostalega gradiva, v slovenskih muzejih, raziskuje in rekonstruira medkulturne stike med slovenskim in vzhodnoazijskim prostorom, pri čemer skuša osvetliti specifični položaj slovenskega prostora v zgodovini evro-azijskih povezav. Večina tovrstnih raziskav je do sedaj temeljila na večjih zbirkah v zahodnoevropski in severnoameriški regiji, s tovrstno raziskavo pa se bodo odprle nove možnost razumevanja ne le zbirateljske zgodovine in razumevanja drugih kultur, temveč tudi družbenih in kulturnih odnosov med nekdanjimi imperialnimi centri in drugimi bolj perifernimi območji.

Eden najbolj impresivnih rezultatov projekta, s čimer popularizira znanost in naslavlja širšo javnost, je spletna stran oziroma spletni portal, ki je zaživela jeseni 2020 in predstavlja podatkovno bazo za Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji. Domuje na naslovu: vazcollections.si. S tem prvič na nacionalni ravni povezuje vse vzhodnoazijsko gradivo, ki se nahaja v različnih slovenskih muzejih in institucijah, ter uporabniku omogoča prijazno uporabo in celosten pregled gradiva v slovenskih muzejih. Predmeti vzhodnoazijskega izvora se z nekaj redkimi izjemami nahajajo v muzejskih depojih in so bolj ali manj skriti pred očmi javnosti. Spletna stran tako združuje javnosti nedostopne zbirke iz depojev več slovenskih muzejev, pri čemer je vsak predmet celostno predstavljen in strokovno opredeljen, opremljen s fotografijo, datacijo in drugimi pomembnimi podatki. Spletna stran omogoča iskanje po tipih predmetov, materialu predmeta, muzejih in posameznih zbirateljih.

Spletna stran VAZ z opisi predmetov, blogovskimi prispevki, galerijami ter publikacijami na dinamičen, pester in poljuden način nagovarja širšo javnost. To je pomembno še posebej v luči trenutne pandemične situacije, ko se je zavedanje o nujnosti in prihodnosti virtualnega predstavljanja dediščine in s tem neobhodne digitalizacije še toliko bolj povečalo. Z omenjeno podatkovno bazo in spletno stranjo zato neposredno odgovarja na cilje digitalne humanistike in potrebe po digitalizaciji kulturne dediščine, s tem pa se prenašajo dobre prakse, izmenjujejo informacije, predvsem pa se širi zavedanje o pomenu slovenske kulturne dediščine. Vse to pripomore k zavedanju, da vzhodnoazijski predmeti niso le eksotični ostanki vzhodnoazijskih družb, temveč so del slovenske kulturne in nacionalne dediščine. S tem pa novo oblikovana baza in spletni portal omogočata bolj poglobljeno razumevanje vzhodnoazijskih družb, kar bo gotovo pripomoglo k preseganju posameznih stereotipnih odzivov.