Zapustila nas je prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth (1948–2020)

Prof. dr. Cvetka Hedžet Toth na predavanju ob stoletnici UL FF

Prof. dr. Cvetka Hedžet Toth na predavanju ob stoletnici UL FF

Sporočamo žalostno vest, da se je v 73. letu starosti poslovila prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth, dolgoletna profesorica na Filozofski fakulteti UL.

Cvetka Hedžet Tóth (1948–2020) je bila redna profesorica za ontologijo, metafiziko in filozofijo utopistike na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Bila je predstojnica katedre za sistematsko filozofijo, namestnica predstojnika oddelka, članica fakultetne in oddelčne komisije za kvaliteto študija in senatorka na fakulteti (2009–2013). Prav tako je bila daljši čas podpredsednica Društva visokošolskih profesorjev Univerze v Ljubljani in je še vedno članica upravnega odbora tega društva. Področja njenega širšega znanstvenoraziskovalnega in predavateljskega delovanja so ontologija, metafizika, utopistika, etika in aksiologija. Predavala in strokovno sodelovala je s Hebrejsko univerzo v Izraelu ter z Univerzo Regensburg in Univerzo München v Nemčiji. Je avtorica številnih člankov, razprav in študij iz teoretične in praktične filozofije. Objavila je sedem daljših knjig: Spontanost in avtonomnost mišljenja (1994), Metafizika čutnosti (1998), Med metafiziko in etiko (2002), Hermenevtika metafizike (2008), Dialektika refleksijskega zagona (2015), Materialistično-idealistična zareza (2015) in Demaskirajoče tendence (2018).

Prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth je bila v letošnjem letu pobudnica ustanovitve Srebrne katedre Filozofske fakultete, ki združuje upokojene profesorje in profesorice. Imenovana je bila za prvo vodjo Srebrne katedre, a jo je pred začetkom dela prehitela prezgodnja smrt. Profesorico bomo ohranili v najlepšem spominu, hvaležni za njeno obširno pedagoško in raziskovalno delo. 

Zadnje novice

Nagrada klio za knjigo Užaljeno maščevanje, spomin na italijanska fašistična taborišča

Prof. dr. Marta Verginella (foto: Arne Hodalič)

Slovenski raziskovalci na mednarodni konferenci v Lizboni o epidemiologiji in zdravstvu v 19. stoletju

Plakat dogodka

Pričevanje Sadae Kasaoka, ki je preživela eksplozijo atomske bombe nad Hirošimo

Gospa Sadae Kasaoka v pogovoru z udeleženci dogodka