Cikel predavanj: dr. Dirk Quadflieg

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete UL, projekt Skupno med substanco in subjektom ter Goethe-Institut Ljubljana vljudno vabijo na cikel predavanj, ki ga bo imel Dirk Quadflieg (Univerza v Leipzigu, Nemčija).

Dr. Dirk Quadflieg je profesor filozofije kulture in kulturne teorije na Univerzi v Leipzigu. Raziskovalno se kritično sooča z modernostjo na področju teorije kulture ter socialne in politične filozofije. Med drugim je avtor knjig Vom Geist der Sache. Zur Kritik der Verdinglichung (2019), Differenz und Raum. Zwischen Hegel, Wittgenstein und Derrida (2007) in Der Sein der Spache. Foucault’ Genealogie der Moderne (2006) in urednik več zbornikov.

Prvo predavanje je posvečeno vprašanju, v kolikšni meri je danes, ob pogojih družbene diferenciacije, še mogoče govoriti o družbeni totaliteti. Teza predavanja je, da lahko kljub vsej pluralizaciji svojo družbeno sedanjost analiziramo in kritiziramo le imanentno. Z navezavo na Heglov pojem absolutne dejanskosti želim razmisliti o možnostih in mejah imanentne kritike družbene realnosti.

Drugo predavanje obravnava normativne temelje kritične teorije družbe in se osredotoča na pojem »človeške vrste« (Gattungswesen) iz zgodnjih Marxovih spisov. Cilj je pokazati, da ta pojem – v nasprotju s pogostimi kritikami – ne implicira nujno naturalizacije človeka, temveč pomeni odprtje človeškega bitja proti še neznani prihodnosti. Za podporo tej tezi bom predavanje zaključil z obravnavo Heglovega razumevanja razmerja med duhom in naravo ter vloge, ki jo ima pri tem pojem vrste.

Tretje predavanje se vprašanju totalitete in človeške vrste približa z nove perspektive. Maurice Blanchot v kratkem besedilu »Apokalipsa razočara« (»L'Apocalypse déçoit«), iz leta 1964 v luči jedrskega oboroževanja razvije presenetljivo tezo, da je človeštvo kot celota mogoče misliti šele iz njegovega grozečega konca. Po njegovem mnenju tudi pomen besede komunizem postane prepoznaven šele v soočenju z možno izumrtjem človeštva. V luči Blanchotove koncepcije komunizma želi predavanje premisliti Marxove in Heglove refleksije o totaliteti in človeški vrsti v sodobnem kontekstu.